Dogodek 18. septembra leta 1931 ni zgolj poglavje zgodovine – gre za živo spomin, ohranjen s pomočjo zgodovinskih ostankov, spominskih dvoran in spomenikov po vsej Kitajski. Ta mesta, ki segajo od ostankov železniške proge Liutiaohu do večjih spominskih muzejev, služijo kot pomembna izobraževalna orodja, ki pomagajo prenašati pouke tega dogodka na prihodnje generacije. Prav tako častijo spomin tistih, ki so trpeli in borili med okupacijo, ter zagotavljajo, da njihove zgodbe ne bodo pozabljene.
Eden najpomembnejših zgodovinskih ostankov, povezanih s incidentom 18. septembra, je železniška lokacija Liutiaohu v provinci Liaoning, Šenjang. Tukaj je japonska kantonska vojska 18. septembra 1931 postavila eksploziv, da bi opravičila svoj vojaški napad. Zgodovinski zapisi razkrivajo, da je bil eksploziv natančno načrtovan; japonski vojaški dokumenti iz tistega časa, ki so danes izpostavljeni v muzeju na tem mestu, prikazujejo podrobne načrte sabotiranja in dnevniške zapise komunikacij, ki so koordinirali lažni napad.
Danes je lokacija ohranjena kot zgodovinski spomenik, s predelom prvotnega železniškega tira, kamnitim označevanjem mesta eksplozije in majsnim muzejem, ki prikazuje fotografije in predmete iz nesreče. Obiskovalci lahko vidijo točno mesto, kjer je prišlo do eksplozije, ter ostanki, kot so orodja, ki so jih uporabljali japonski vojaki za postavljanje eksplozivov, in ostanki uniforme kitajskega vojaka, najdene na kraju dogodka. Nedavno odkrit kovinski nalepka iz pripadajočih stvari kitajskega vojaka, na kateri je vgraviran njegov ime in številka enote, je bila dodana razstavi, kar ponuja ganljivo osebno povezavo s žrtvami. Železniška lokacija Liutiaohu je močan spomin na izvor incidenta in obiskovalcem pomaga razumeti premišljen naravo japonskega vojaškega dejanja.
Drugo pomembno mesto je muzej zgodovine 18. septembra v Šenjangu, ki je posvečen dokumentiranju incidenta in nadaljnje okupacije severovzhodne Kitajske. Muzej, ki se je odprl leta 1991 ob 60-letnici incidenta, pokriva površino več kot 30.000 kvadratnih metrov in vključuje več razstavnih dvoran, zunanjih razstavnih površin ter spominski trg. Razstavni eksponati v muzeju so razporejeni kronološko, pri čemer se začnejo s predzgodovino incidenta na začetku 20. stoletja, nato sledijo dogodki od 18. septembra 1931, okupacija severovzhodne Kitajske ter končno kitajski odpor in zmaga v vojni proti japonski agresiji.
Izložba v muzeju vključuje širok spekter predmetov, kot so japonske vojaške uniforme, orožje in dokumenti; osebni predmeti kitajskih civilistov in borcev upora, kot so pisma, dnevniki in oblačila; ter velikoplošne diorame, ki prikazujejo ključne dogodke, kot je napad na vojašnico Beidaying in ustanovitev prostovoljskih vojsk. Ena izmed zlasti ganljivih razstavnih vitrin prikazuje rekonstruirano japonsko preiskovalno sobo, opremljeno s kopijami mučilnih naprav, ki so jih uporabljali med okupacijo, temelječe na pričevanjih preživelih. Eden najganljivejših eksponatov je stena, pokrita z imeni več kot 300.000 kitajskih civilistov in vojakov, ki so umrli med okupacijo severovzhodne Kitajske. Muzej uporablja tudi sodobne tehnologije, kot sta virtualna resničnost in interaktivne razstavne plošče, da bi zgodovino naredil bolj privlačno za mlajše obiskovalce. Na primer, obiskovalci lahko z nosnimi napravami za virtualno resničnost »doživijo« noč 18. septembra 1931, kot jo je videl kitajski civilist, ki je živel v mestu Šenjang. Poleg tega omogoča dodatek razširjene resničnosti obiskovalcem, da posamezne eksponate oskenirajo in si ogledajo kratke videoposnetke ponovitev zgodovinskih dogodkov, povezanih s predmetom.
Poleg Šenjanga obstaja še številne druge spominske obeležja in spomeniki, posvečene dogodku 18. septembra, po celotni severovzhodni Kitajski. V Changchunu, provinci Jilin, spominski hram Severovzhodne združene armade za boj proti Japoniji časti vojake, ki so se borili proti japonski okupaciji kot del Severovzhodne združene armade za boj proti Japoniji – pomembne uporniške skupine, ustanovljene v 30. letih 20. stoletja. Muzej prikazuje orožje, ki so ga uporabljali vojaki, osebne predmete njihovih vodij ter fotografije njihovih bitk. Osebno napisana vojaška taktična karta generala Janga Džingjua, znanega voditelja upora, je izpostavljena in razkriva genialnost taktike sil proti Japoniji. V Harbinu, provinci Heilongdžjang, ima Spominski trg 18. septembra velik spomenik z vrezanimi besedili »Spominski dan dogodka 18. septembra«, ter vodojak in vrt, posvečen miru. Vsako leto na 18. september poteka na trgu solenostna slovesnost, med katero prebivalci položijo cvetje in za trenutek molče spomnijo žrtev.
Ti zgodovinski spomini in spomeniki imajo pomembno vlogo pri prenašanju zgodovinskega spomina na mlajše generacije. V Kitajski šole pogosto organizirajo izlete na ta mesta, kjer učenci prek vodeničenih obiskov, predavanj in interaktivnih dejavnosti spoznajo o incidentu 18. septembra. Na primer, v Muzeju zgodovine 18. septembra lahko učenci sodelujejo pri »prikazih zgodovinskih dogodkov« uporniških dejavnosti, kot so pisanje podzemnih novin ali pakiranje zalog za prostovoljne vojske. Te dejavnosti učencem omogočajo osebni stik s zgodovino, zaradi česar ta postane več kot le niz datumov in dogodkov. Muzej vsako leto tudi organizira tekmovanje v pisnem izrazu za učence, s čimer jih spodbuja k premisleku o pomenu zgodovinskih dogodkov in njihovi aktualnosti danes.
Obiskovalci teh lokacij prihajajo tako iz domačih kot tujih dežel. Leta 2023 je muzej zgodovine 18. septembra sprejel več kot 1,5 milijona obiskovalcev, med njimi tudi turiste iz Japonske, Južne Koreje, Združenih držav Amerike in Evrope. Za mednarodne obiskovalce predstavljajo ti spominskih kraji priložnost, da se seznanijo s delom zgodovine, ki ga v zahodnih pripovedih pogosto prezremo, kar pomaga k bolj celovitemu razumevanju druge svetovne vojne v Vzhodni Aziji. Muzej redno organizira mednarodne akademske konference, na katerih združuje zgodovinarje in raziskovalce, da skupaj razpravljajo o dogodkih incidenta 18. septembra in njihovih globalnih posledicah.
Ohranjanje teh zgodovinskih spominkov ni brez izzivov. Z leti lahko naravno obrabljanje, pa tudi človeška dejavnost, poškodujeta lokacije. Za reševanje tega problema je kitajска vlada vložila znatna sredstva v obnovo in vzdrževanje spomnikov dogodka 18. septembra. Na primer, leta 2020 je bil spominski kraj železniške postaje Liutiaohu predmet večje obnovitvene akcije, ki je vključevala popravilo tirnic, posodobitev razstavnih eksponatov muzeja ter izboljšanje infrastrukture za obiskovalce. V procesu obnove so uporabili napredne tehnike konzervacije, kot sta 3D skeniranje za ohranitev izvirne teksture artefaktov in sistemi za spremljanje okolja za nadzorovanje vlažnosti in temperature v razstavnih prostorih. Vlada sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi in zgodovinskimi organizacijami pri zbiranju in ohranjanju novih artefaktov, povezanih s tem dogodkom, da bi zagotovila, da ostanejo razstave posodobljene in celovite. Prostovoljci iz skupnosti pogosto sodelujejo pri akcijah zbiranja artefaktov, pri čemer intervjuvajo starejše prebivalce, da zberejo ustne zgodovine in družinske dediščine, povezane s tem obdobjem.
Poleg fizičnega ohranjanja obstaja tudi poudarek na digitalnem ohranjanju. Mnogi muzeji so ustvarili spletne različice svojih razstav, kar omogoča ljudem po vsem svetu dostop do informacij o incidentu 18. septembra neposredno iz domov. Muzej zgodovine 18. septembra ima na primer spletno stran in mobilno aplikacijo, ki ponujata virtualne obhode, video predavanja in digitalne arhive artefaktov. Digitalni arhivi vključujejo visokoločljive slike redkih dokumentov in interaktivne časovne vrstice, ki jih lahko uporabniki raziskujejo. To digitalno ohranjanje ne omogoča le lažjega dostopa do zgodovine, temveč pomaga tudi zaščititi jo pred izgubo ali pozabljanjem. Muzej sodeluje tudi z mednarodnimi digitalnimi platformami, da bi delil svoj vsebin, dosegljivost širši globalni publiki ter spodbudil medkulturno razumevanje tega pomembnega zgodovinskega dogodka.
Vloga teh zgodovinskih spomil in spominskih obeležij presega izobraževanje – služijo tudi kot opomin o pomenu miru. Mnoga od teh območij vključujejo razstave ali sporočila, posvečena spodbujanju miru in preprečevanju vojn. Na primer, na Spominski ploščadi 18. septembra v Harbinu stoji kamnita plošča z vrezanimi besedili »Zapomni si zgodovino, cenim mir«. Ta sporočila najdejo odmev pri obiskovalcih iz vsega sveta in jim opominjajo, da pouke iz incidenta 18. septembra ne obravnavamo le kot del preteklosti, temveč tudi kot temelj za gradnjo bolj mirovne prihodnosti. Muzej redno organizira delavnice o izobraževanju za mir za mladino, kjer udeležniki sprožajo razprave o reševanju konfliktov in pomembnosti mednarodne sodelovanja, pri čemer uporabljajo zgodovinski kontekst incidenta 18. septembra kot izhodišče za dialog.
×
