Praznik dvojnega devetice, eden od kitajskih tradicionalnih praznikov z zgodovino, ki sega tisoče let nazaj, nosi bogato pestrotko kulturnih pomenov in toplih navad. Obeležijo ga deveti dan devatega luninega meseca vsako leto, datum, izbran zaradi povezave s številko »devet« – simbolom dolgovečnosti in dobrega srečja v kitajski tradicionalni kulturi. V starodavni numerologiji so liha števila veljala za jang, in ker deveti dan devetega luninega meseca vsebuje podvojeno pojavljanje jang številke devet, je znan tudi kot »Praznik dvojnega janga«. Ta edinstvena kombinacija številk ni pomenila le ugodnosti, temveč se je ujemala tudi s spreminjajočimi se letnimi časi in označevala prehod v sveže, hladne dni jeseni. Generacije so ta praznik uporabljale za čast starejšim, druženje z družino in dejavnosti, ki ljudi povezujejo z naravo in dediščino. Danes, tudi ko se načini življenja spreminjajo, ostaja bistven duh Praznika dvojnega devetice živ, saj ljudem spominja na pomembnost družinskih vezi in spoštovanja do tistih, ki so že prehodili pot življenja pred nami.
Za razumevanje praznika Dvojne devetice je pomembno pogledati nazaj na njegove izvore. Najzgodnejši zapis o prazniku sega v dobo dinastije Han, ko so verjeli, da lahko plezanje na višino na ta dan odvrne nesrečo in prinese varnost. Ta vera izvira iz starodavnega kitajskega koncepta »izogibanja neugodnemu«, saj so višavja štela za bližje nebom in zaščitena pred zlimi duhovi. V času se je ta navada razvila v tradicijo »plezanja na višine« – dejavnost, pri kateri družine in prijatelji skupaj plezajo na gore ali griče. V nekaterih regijah so ljudje med plezanjem na oblačila ali klobuke pritrdili tudi listje rastline zhuyu, ki naj bi odganjala bolezni in zlo. Dejanje plezanja simbolizira ne le premagovanje izzivov, temveč omogoča tudi uživanje svežega jesenskega zraka in pogleda na sicer občudovanjsko lepo jesensko pokrajino, ko listje postaja zlato in rdeče ter kadar cveto kozice v živahnih barvah. Za mnoge je ta vzpon način, kako osvoboditi um, ceniti lepoto narave in razmišljati o preteklem letu. Poleg tega bi v določenih predelih plezalci utegnili po poti zastopiti v templjih na gorah, kjer bi zžgali vonjava in izrekli želje po zdravju in blaginji za svoje družine.
Druga priljubljena tradicija dvojnega devetega praznika je občudovanje kozmic. Kozmice, ki cvetijo pozno jeseni, veljajo za simbol vzdržljivosti in dolgovečnosti. V tradicionalni kulturi naj bi imele celiteljske lastnosti – njihove liste so uporabljali za pripravo čaja ali vina, ki naj bi spodbujalo zdravje in odvrnilo prehlade, ko se vreme ohladi. Med praznikom so parki in vrtovi polni razstav kozmic, ki prikazujejo različne sorte v odtenkih belega, rumenega, vinsko rdečega in rožnatega. Te razstave pogosto vključujejo zapletene postavitve, pri čemer nekateri vrtnari ustvarijo tematske krajevne prizore s tisoči rastlin kozmic. Družine pogosto obiskujejo te razstave, delajo fotografije, uživajo v sladkem vonju cvetov in si naberejo majhno šopek, ki ga ponesejo domov. Za starejše ljudi je občudovanje kozmic predvsem nežna in vesela dejavnost, ki jih povezuje s tokom narave in tradicijami njihove mladosti. Nekatere skupnosti organizirajo tudi berila poezije ali tekmovanja v risanju na temo kozmic, kjer lahko udeleženci izrazijo svoje navdušenje nad cvetom prek umetnosti in literature.
Noben praznik Dvojine devetice ni popoln brez tradicionalne hrane, najbolj značilna pa je »Pogača dvojine devetice«. Ta pogača, narejena iz riževega moke, dateljev, oreščkov in drugih oreščkov ali suhih sadja, je sladka, prehransko bogata in jo je enostavno deliti. Njena okrogla oblika simbolizira enotnost in celovitost, zaradi česar je popolna za družinske srečanja. V nekaterih regijah se pogača kuha na pari, v drugih pa peče, a ne glede na način priprave, se jo vedno pripravi z veliko skrbi. Postopek priprave lahko postane družinski podvig, pri katerem otroci pomagajo mešati sestavine in dekorirati pogačo s barvitimi sadji in oreščki. Družine se zberejo okoli mize, da skupaj uživajo pogačo, medtem ko pogovarjajo in se smejejo ter uživajo vsak posamezen zalogaj. Za mnoge otroke je pogača dvojine devetice najljubši del praznika, saj je ne le okusna, temveč tudi povezana s pogumom dnevne zabave. V nekaterih predelih obstaja navada, da se pogača sklada v več plasti, pri čemer vsaka plast predstavlja korak proti višjemu in boljšemu življenju.
Spoštovanje starejših je v središču praznika Dvojinega devetice, in ta tradicija se kaže na mnogo načinov. V preteklosti so družine obiskovale svoje starejše sorodnike, jim prinašale darila kamilovega vina, pogače Dvojinega devetice ter toplih oblačil za pripravo na zimo. Preživeli so dan s pogovori, pomagali pri hišnih opravilih in poslušali pripovedi iz preteklosti. Danes ta tradicija še vedno obstaja, a se je prilagodila sodobnemu življenju. Nekatere družine svoje starejše ljubljene popeljejo na kratke izlete – morda na najbližjo goro za lahek pohod ali v park, da si ogledajo kamilice. Druge organizirajo majhne družinske večere doma ali v najljubši restavraciji, da se starejšim zagotovi občutek ljubezni in pomembnosti. V mnogih skupnostih lokalne organizacije prav tako priredujejo dogodke za starejše, kot so čajne ure, nastopi ljudske glasbe ali razstave kalligrafije, ki jim omogočajo druženje in praznovanje praznika z vrstniki. Poleg tega šole pogosto organizirajo dejavnosti, s katerimi učijo otroke pomembnosti spoštovanja starejših, na primer z pisanjem pozdravnih kart ali igro kratkih komedij, da izrazijo hvaležnost za svoje babice, dedke in druge starejše državljane.
Dvojni deveti festival ima posebno mesto tudi v kitajski literaturi in umetnosti. Stoletja so pesniki in pisatelji ustvarjali verz o tem prazniku, pri čemer so ujeli njegovo lepoto in občutke. Eden najbolj znanih pesmi je napisal Wang Wei, pesnik dinastije Tang, ki je zapisal svojo nostalgijo po domovini in družini med plezanjem na višino ob Dvojnem devetem festivalu. Njegove besede še danes odmevajo, saj mnogi ljudje, ki živijo daleč od doma, ta praznik izkoristijo za klic ali video pogovor s svojo družino, ter delijo svoje misli in občutke. Tudi umetniki so bili navdahnjeni s praznikom – slike pogosto prikazujejo prizore ljudi, ki plezajo na gore, občudujejo kalinje ali se zbirajo okoli mize s pogačo Dvojnega devetega dneva, da bi te trenutke ohranili za prihodnje generacije. Poleg tradicionalnih slik so sodobni umetniki ustvarili tudi digitalno umetnost, skulpture in celo instalacije, ki častijo praznik, pri čemer združujejo starodavne tradicije z modernimi umetnimi oblikami.
V zadnjih letih se je praznik Dvojne devetice prav tako spremenil v čas, ko se povečuje ozaveščenost o potrebah starejših. Ker se družba starajo, se vedno bolj osredotoča na zagotavljanje kakovostne zdravstvene nege, varnega bivalnega okolja in možnosti za aktivno in vpleteno življenje starejših. Številne skupnosti praznik uporabijo kot platformo za organizacijo prostovoljskih dejavnosti – kot so brezplačni zdravstveni pregledi za starejše ali programi, v katerih mladi pomagajo starejšim pri učenju uporabe pametnih telefonov ali računalnikov. Te pobude ne le spoštujejo duha praznika, temveč tudi krepijo skupnosti in jih naredijo bolj skrbne. Nekatere mestne občine so celo ustanovile »centre za oskrbo starejših«, ki delujejo ves letni čas, praznik pa izkoristijo za predstavitev svojih storitev in spodbujanje še več ljudi, naj se vključijo v dejavnosti oskrbe starejših.
To, kar dvojno deveto prazniku omogoča trajnost, je njegova sposobnost, da ljudi približa. V svetu, kjer se življenje pogosto hitro giblje in so ljudje zaposleni z delom in drugimi obveznostmi, praznik ponuja priložnost, da upočasnimo, se ponovno povežemo s svojo družino in cenimo preproste užitke življenja. Naj gre za plezanje na goro s najbližjimi, delitev kosa dvojnega devtega kolača ali preprosto sedenje ob starejšem sorodniku in poslušanje njegovih zgodb, praznik nas opominja na to, kar resnično šteje – ljubezen, spoštovanje in vezi, ki nas povezujejo drug z drugim. Praznik poleg družinskih povezav spodbuja tudi občutek skupnosti, saj se sosedi in prijatelji združijo, da bi sodelovali v skupnih dejavnostih in praznovanjih.
Ko vsako leto praznujemo praznik Dvojne devetice, ne le da častimo tradicijo, temveč tudi ustvarjamo nove spomine. Za otroke je ta praznik priložnost, da se naučijo o svoji kulturi in prebivajo kakovosten čas s svojimi starši. Za odrasle je opomin, naj cenijo čas, ki ga imajo s svojo družino, še posebej s starejšimi. In za starejše je dan, da se počutijo ljubljene, spoštovane in del skupnosti. Na ta način praznik Dvojne devetice naprej cveti, saj svoje vrednote in tradicije prenaša z ene generacije na drugo ter zagotavlja, da bo njegov duh ostal živ tudi v prihodnjih letih. Z vsakim naslednjim letom se praznik spreminja, vključuje nove elemente, hkrati pa ohranja svoj globoko zakoreninjen kulturni pomen, ravno kot vzdržen hrastovec, ki vsako jesen znova zacvete.
×
